Miha Mazzini: Članek is Sobotne priloge, avgust 2008

Občinski fikus in usoda naroda

Sedanjost ni drugega kot konica ledene gore preteklosti - zato poglejmo, na čem temeljimo: majhen narod, obkrožen z velikimi in osvajalnimi ljudstvi. Biološko gledano so naši predniki morali vzpostaviti kulturo ravnanja, ki jim je nudila najboljšo možnost preživetja. Ključna je agresija - navzven je majhen narod ne sme pokazati! Zato jo usmeri navznoter (samokritika, samomori, alkoholizem - drugi na Forbesovi lestvici pijancev, po WHO lestvici pijančevanja med študenti prvi!) ali pa v način aktivnosti (deloholičnost, perfekcionizem, nezmožnost sodelovanja, dogovarjanja, rigidnost, agresivna vožnja, ...). Doktor Anton Trstenjak je kot osnovno narodno potezo določil kot "tip discipliniranega uradnika", ki je "vdan in zvesti državljan v vsakokratni deželni upravi".

Psihološko gledano je bila za Slovence druga svetovna vojna neverjetna prelomnica. Nekdo končno ni vdano in zvesto pričakal spet novega gospodarja, marveč je začel streljati nanj. Ravnal je torej proti vsemu, kar so ga bili naprogramirali in s tem je omogočil drugo svetlo točko, osamosvojitev Slovenije pol stoletja kasneje.

Na točki lastne, a majhne države, je čakala še pomembnejša prelomnica: se bomo obrnili naprej, preprogramirali slovenske osnovne programe, ali pa zdrsnili nazaj v varno zavetje davnih rutin? Bomo še naprej ostali rigidni drobnjakarji ali pa končno prekinili staro pravilo, da mora kreativen in inovativen Slovenec kariero narediti v tujini?

Na žalost se mi zdi, da je bila odločitev že sprejeta.

Pojdite z menoj, gremo kolesarit po Sloveniji. Pripeljete v katerikoli kraj in vozite mimo ogromne mehanične delavnice ali avtoprevozništva (kapitalski mogočnež), zraven na eni strani trgovina z avti (mogočnež zgradil za sina), na drugi frizerski salon (za ženo ali hči), občasno tudi manjša stavba s pedikuro (ljubica?). To je to: to je slovensko gospodarstvo - dedna moč in denar, kar je mogoče spremeniti le z revolucijo. V sodobnih državah pa zadeve potekajo malce drugače. Pred desetletjem je bil prvi Microsoft, sedaj Google - dobra ideja in dosegljiv začetni kapital povsem premešata karte. Tega v Sloveniji ni. Vse je pisano na kožo lokalnih kraljev na Betajnovi, kjer rutinske ideje zahtevajo ogromne začetne vložke.

Daljnoročna državna politika bi morala te mogotce pustiti pri miru, poleg njih pa omogočiti nastajanje novega kapitalskega razreda informacijske dobe. Vendar pri nas lahko silikonske doline vidimo le na ženah lokalnih veljakov, ne pa v inovativnih obratih. Zakaj? S čim so politiki državo preusmerili iz prihodnosti v preteklost?

Z ustanovitvijo trilijona občin.

Med kolesarjenjem ne smete spregledati še ene stavbe, ki jo skoraj v vsaki slovenski vasi: občine. Sedež politične moči je tako prišel v sleheren zaselek. Kralj na Betajnovi je dobil še politično moč, postal župan ali se z njemu dobro pozna, župan pa je kandidiral za poslanca in s tem svoje lokalne zadeve prenesel na državno raven. Odprl se je sistem mutenja na malo: za razne prepise namembnosti zemljišč in podobne lokalne biznise ne rabite dobrih poslovnih idej, marveč le zveze. Lokalna uprava pa je tako razdrobljena, da se vam še za zveze ni treba truditi, odprete okno in že vidite župana.

Torej, politična stranka, ki temu narodu želi dolgoročno dobro, naj takoj ukine čim več občin, razglasi čim manj pokrajin in prepove županom kandidirati za poslance. Predvsem pa naj se s kolesom vozi po državi in opazuje.

Jebeš narod, ki zna svoje najboljše hčere in sinove uporabiti zgolj kot gnojilo za nagrobno cvetje.


Miha Mazzini